Pridobitev digitalnega certifikata

Z začetkom letošnjih vaj, nam je bilo naročeno, da bi pridobimo digitalni cerfitikat. Odločil sem se za certifikat od SIGEN-CA in se napotil na občino. Ker sem imel geslo, že prej a sem imel nekaj težav pri manevriranju z njim, sem moral prejšnji certifikat preklicati in ustvariti novega. Izpolniti sem moral 2 krajša formularja in počakati, da so me obvestili. Po pošti sem prejel kodo, in lahko sem se napotil na spletno stran od SIGEN-CA.

Tukaj sem moral klikniti na kvadratek za fizične osebe. Potem se odpre naslednja stran.

Tukaj sem moral iti čez 'kako pridobim' ter 'kako prevzamem' spletno potrdilo. Odločil sem se za prevzem preko Internet Explorerja. Po vnosu gesla in avtorizacijske kode ter kratkem procesu pridobitve, sem na dobil svoje digitalno potrdilo:

Sedaj lahko svoj digitalni podpis mirno uporabljam do 13.12.2017, potem ga bom pa moral obnoviti.

Vaje 4

Internet

Internet je na kratko rečeno, svetovna baza računalniških omrežij. Te mreže se poslužujejo IPja (internet protokola), da se na internet lahko priključijo, saj se tako lahko identificirajo. Ta omrežja so lahko privatna, javna, podjetna, akademska ali vladna.
Čeprav ljudje uporabljajo pojma internet in splet v istem smislu, ta pojma nikakor nista ista. Internet je sploh pogoj, da lahko pridemo na splet, saj je splet le nekakšna 'storitev'.
Zgodovina interneta sega v davna 60a leta dvajsetega stoletja, ko se je porodila ideja o izmenjavi podatkov. Omrežje ARPANET je bilo bistveno pri oblikovanju teh želja oz. izdelavi protokolov za medmrežje. Na ARPANET so se najprej priključila omrežja univerz, in v začetku osemdesetih je bilo teh omrežij že preko 200. Omembe vreden je tudi t.i. Merit Network, ustanovljen leta 1966. Tekom časa, je bil Merit okrepljen z možnostmi: povezava z gostitelji (host connection), delo na daljavo, tiskanje na daljavo, Ethernet gostitelji, ter posledično IP. Vse to je postavilo Merit v igro za razcvet te tehnologije v osemdesetih.
Internet se je ustvarjal skozi celotno obdobje sedemdesetih in osemdesetih. Ker je bilo toliko različnih metod povezovanja, so se pri DARPAi in ARPANETu odločili da jih združijo. Tako se je leta 1978 v skoraj popolni obliki, izoblikoval IP oz. TCP/IP in z letom 1983, je IP zamenjal prejšnji NCP protokol. A vendar je šele v devedesetih IP postal svetovna mreža, za kar je poskrbel CERN, oklican takrat kot "evropski internet".

Splet

Logično je, da so začetki spleta poznejši od začetkov interneta, in sicer šele v letu 1989. Tukaj je spet zelo pomembno ime Tim Berners-Lee, saj je skupaj z Robertom Cailliaumom, v CERNu razvil ENQUIRE; nekakšen predhodnih spleta. V ospredju je bila misel, da bi poenostavili dostop do informacij o gradivih knjižnic na strežnikih. Verzija, bolj podobna tej ki jo poznamo danes, je Berners-Lee predstavil konec leta 1990.
Splet deluje preko treh standardov; URL (ang. Unfirom Resource Locator), HTTP (ang. Hyper-Text Transfer Protocol) in HTML (ang. Hyper-Text Markup Language). URL nam pove, kje lahko naslov, katerega iščemo, najdemo. Po domače povedano, kakšen ukaz damo spletu, da nas do tistega kar iščemo pripelje. Splet so dejansko hipertekstni dokumenti, katere pregledujemo z brskalnikom. Tem "tekstom" rečemo spletna stran. V teh spletnih straneh, lahko najdemo tudi "hiperpovezave" (ang. hyperlink), ki nas kar direktno umerijo na kakšno drugo stran. Iskanje po spletu oz. premikanje po spletnih straneh imenujemo "deskanje" oz. "surfanje", ki se je kot angleška tujka kar močno usidrala v žargon (v bistvu izraza "deskanje" sploh ne slišimo). 

Internet in vse kar spada zraven :)

IP številka

IP številka ima dve funkciji: prva je da služi kot identifikacija "hosta", ki se pridruži internetu, in druga da pozicionira naslov na internetu. Najbolj znana verzija IP naslovov je IPv4, čeprav se uporablja tudi že IPv6.

Prvo kar moramo vedeti je, da to IP naslovi unikatni. Ne moreta oz. ne smeta biti dva enaka. IP je sestavljen iz 4 "delov", ločenih s pikami. V vsakem od teh je po ena številka od 0 do 255. Zapisi so osem bitni. IP ima omrežni del in strojni del. Levi del je omrežni del, medtem ko desni del je pa strojni. Vzemimo za primer poljubni IP naslov: 200.11.34.1. Omrežni del je 200.11.34., medtem ko je 1. strojni del. LAN lahko sprejme največ 256 računalnikov oz. povezav.
Organizacija ki upravlja z IP naslovi in je zanje odgovorna, se imenuje Internet Assigned Numbers Authority (IANA). Nastala je leta 1988, kar lahko pametno povežemo z leti v katerih se je razvil tudi splet. Spodaj še slika, kako pridemo do svojega IPja (start/run/vtipkamo: ipconfig)

"Vse o IP naslovih"

vaje 3

OPERACIJSKI SISTEM
Za delovanje računalnika je operacijski sistem obvezen, saj bi drugače sploh ne mogli z njim upravljati. Gre za vmesnik med strojno opremo in uporabnikom. Operacisjki sistem je sestavljen iz več delov. najpomembnejše je 'jedro'. 'Jedro' kontrolira spomin; kako je ta bran in pisan. Nadzira tudi zaporedja procesov, kako so le-ti izvršeni. Ozadju z ikonami se reče uporabniški vmesnik. Uporabniški vmesnik je za Microsoft del operacijskega sistema, medtem ko za Linux ni. Primeri operacisjkih sistemov so Linux, iOS, Android, Mac OS X (bazirani na Unixu), in Microsoft Windows.

Primer: Windows Phone
Je Microsoftov mobilni operacijski sistem. Njegov predhodnik je bil Windows Mobile. usmerjen je bolj k potrošnikom in ne toliko k podjetim. Vsebuje virtualno tipkovnico, ki služi vnosom teksta. Z njim lahko pošiljamo sporočila, brskamo po internetu (vgrajen ima namreč brskalnik Internet Explorer Mobile), shranjejemo kontakte (imenovan 'People hub'), pošiljamo elektronsko pošto, ter upravljamo z multimedio (program Zune). Preko Xbox Live, lahko igramo tudi igrice (preko 'Games hub'). Zmožen je tudi bluetootha. Dokumente lahko pišemo in urejamo tudi z Officeom (preko 'Office hub').

'CLOUD'
T.i. programska rešitev 'v oblaku', je programska storitev dana preko interneta. Pomeni, da se podatki v aplikacijah (naprimer Gmail), shranjujejo kar po internetu, in torej ne zahteva spomina v našem računalniku. Je zelo priročna zadeva, saj je hitra in enostavno dostopna. je vedno bolj razširjena. Čeprav segajo omembe o tovrstni "tehnologiji" že v šestdeseta lete prejšnjega stoletja.

Primer: Amazon
Amazon je največja spletna trgovina. V začetku je prodajala samo knjige, dandanes pa na njej najdeno ogromno stvari, med drugim celo hrano. V Amazonu se moramo najprej registrirati, potem pa lahko kupujemo, preko bančnih kartic. Zelo popularen je plačilni način PayPal.

VIRI
- http://en.wikipedia.org/wiki/Amazon.com
- http://en.wikipedia.org/wiki/Cloud_computing
- http://en.wikipedia.org/wiki/Windows_Phone
- http://www.microsoft.com/windowsphone/en-US/features/default.aspx
- http://www.howstuffworks.com/operating-system.htm